Kadarkoli tema pogovora reče o tem, kaj je kemoterapija in kako vpliva na telo, se želim kar umakniti od tega pogovora. Čeprav so vedno vsi pogovori o tem zelo konstruktivni, ne želim veliko razmišljati o tem. Prevečkrat sem poslušala, kako je, ko je kemoterapija aktivna in nihče ni imel, lahko pot. Na srečo so imeli vsi pozitiven zaključek pri zdravljenju bolezni, ampak pot do tja ni bila lahko. Zato se raje te teme izogibam. Sem in tja mi, pa vseeno ni namenjeno, da ne govorim o tem.
Vedno, ko je tema pogovora o tem, se spomnim na znance, sorodnike in prijatelje, ki so šli čez to in vedno pomislim na to, kaj bi lahko bil razlog, da se je rak razvil pri njih, in kako bi se lahko preprečil, da bi pravzaprav nastal. Vseeno bi bilo to bolje vedeti in da se rak ne bi razvila kakor pa, da je potem kemoterapija tista, ki je to reševala. Čeprav je bilo zdravljenje uspešno in je bil zaključek res pozitiven, bi vseeno raje razmišljala o tem kako se lahko rak prepeči pred nastankom.
Žal pa tega nihče ne ve zagotovo in so le domnevanja. Alternativa so vedno različna zdravila in če ne drugega je tudi to dobro, ker ima vsak človek možnost ozdravitve. In kolikor vem, je v večini primerih zdravljenje uspešno. Če pomislim, koliko odstotkov prebivalstva zboli za to boleznijo in koliko se jih pozdravi, je to kar veliko. No, vedno je lahko še bolje. Je pa res tudi to, da se uspešnost zdravljenja, ki ga ima kemoterapija, povečuje, kar pomeni, da bo odstotek ozdravljenih po vsej verjetnosti iz leta v leto še večji. Upam, da bomo kdaj prišli do tega, da bo kemoterapija tako uspešna kakor kakšna zdravila pri ostalih boleznih in bo možnost ozdravitve praktično neizpodbitna, ker bi bilo to res vrhunsko.