Rak strah in trepet sodobnega časa

Kako lepo sem se počutila, ko sem bila mlajša, enostavno se nisem obremenjevala z prihodnostjo, danes pa se mi zdi ,da že poročila govorijo samo grozne stvari, kot so rak, potresi, bolezni, umori, kraje. Prej, ko še nisem imela otrok, sem nekako poročila redno poslušala, danes pa jih ne več, prav zaradi tega, ker vidim te male obrazke, kako poslušajo ta grozna poročila in jim nič ni jasno. Ne potrebujejo poslušati, kako grozna bolezen je rak in kako so nekoga pretepli in da se bliža konec sveta.

Poročil pri nas ni več. Sem pa v obdobju, ko sem prestrašena glede zdravja, kajti ko me nekaj boli, že misim, da je rak in jezna sem na to, da takoj pomislim na najhujše. Saj nisem več mlada, si včasih rečem, normalno je, da me kdaj pa kdaj kaj boli in se sama sebe prepričujem, da ni to takoj rak, če me kaj boli in če se nekaj dni ne počutim dobro.

Ambulante so danes polne, če se boste sprehodili po hodnikih zdravstvenega doma, vsi so prestrašeni še predenj je potrebno, tako močno so nam to dali v podzavest. Raje bi se organizirali in šli na kratke izlete, se smejali in naužili svežega zraka. Ne sedaj, če imaš čas, bereš zdravstvene knjige, gledaš žalostne filme kako je nekoga presenetila bolezen kot je rak in potem se čudimo, da smo zamorjeni. Res je, da je danes zdravstvo tako napredovalo, da pozdravijo hude bolezni, preveč pa nas obremenjujejo z tem, da moramo vse pravočasno ugotoviti, kajti pravočasno ugotovljen rak je še ozdravljiv, ravno zato jaz paničarim, ko me kaj boli več dni. Takoj mislim, da potrebujem zdravnika, da mi pregleda kri in vodo in me da na slikanje, da ne bi slučajno bil kje rak, tako daleč smo prišli.

Bolj sproščeno bi morali živeti ni ne bi smeli poslušati poročil, ker nas danes nič ne naučijo, samo prestrašijo.