Uspešnost, ki jo ima kemoterapija, se iz leta v leto povečuje

Kadarkoli tema pogovora reče o tem, kaj je kemoterapija in kako vpliva na telo, se želim kar umakniti od tega pogovora. Čeprav so vedno vsi pogovori o tem zelo konstruktivni, ne želim veliko razmišljati o tem. Prevečkrat sem poslušala, kako je, ko je kemoterapija aktivna in nihče ni imel, lahko pot. Na srečo so imeli vsi pozitiven zaključek pri zdravljenju bolezni, ampak pot do tja ni bila lahko. Zato se raje te teme izogibam. Sem in tja mi, pa vseeno ni namenjeno, da ne govorim o tem.

Uspešnost, ki jo ima kemoterapija, se iz leta v leto povečuje

Vedno, ko je tema pogovora o tem, se spomnim na znance, sorodnike in prijatelje, ki so šli čez to in vedno pomislim na to, kaj bi lahko bil razlog, da se je rak razvil pri njih, in kako bi se lahko preprečil, da bi pravzaprav nastal. Vseeno bi bilo to bolje vedeti in da se rak ne bi razvila kakor pa, da je potem kemoterapija tista, ki je to reševala. Čeprav je bilo zdravljenje uspešno in je bil zaključek res pozitiven, bi vseeno raje razmišljala o tem kako se lahko rak prepeči pred nastankom.

Žal pa tega nihče ne ve zagotovo in so le domnevanja. Alternativa so vedno različna zdravila in če ne drugega je tudi to dobro, ker ima vsak človek možnost ozdravitve. In kolikor vem, je v večini primerih zdravljenje uspešno. Če pomislim, koliko odstotkov prebivalstva zboli za to boleznijo in koliko se jih pozdravi, je to kar veliko. No, vedno je lahko še bolje. Je pa res tudi to, da se uspešnost zdravljenja, ki ga ima kemoterapija, povečuje, kar pomeni, da bo odstotek ozdravljenih po vsej verjetnosti iz leta v leto še večji. Upam, da bomo kdaj prišli do tega, da bo kemoterapija tako uspešna kakor kakšna zdravila pri ostalih boleznih in bo možnost ozdravitve praktično neizpodbitna, ker bi bilo to res vrhunsko. …

Rak strah in trepet sodobnega časa

Kako lepo sem se počutila, ko sem bila mlajša, enostavno se nisem obremenjevala z prihodnostjo, danes pa se mi zdi ,da že poročila govorijo samo grozne stvari, kot so rak, potresi, bolezni, umori, kraje. Prej, ko še nisem imela otrok, sem nekako poročila redno poslušala, danes pa jih ne več, prav zaradi tega, ker vidim te male obrazke, kako poslušajo ta grozna poročila in jim nič ni jasno. Ne potrebujejo poslušati, kako grozna bolezen je rak in kako so nekoga pretepli in da se bliža konec sveta.

Poročil pri nas ni več. Sem pa v obdobju, ko sem prestrašena glede zdravja, kajti ko me nekaj boli, že misim, da je rak in jezna sem na to, da takoj pomislim na najhujše. Saj nisem več mlada, si včasih rečem, normalno je, da me kdaj pa kdaj kaj boli in se sama sebe prepričujem, da ni to takoj rak, če me kaj boli in če se nekaj dni ne počutim dobro.

Ambulante so danes polne, če se boste sprehodili po hodnikih zdravstvenega doma, vsi so prestrašeni še predenj je potrebno, tako močno so nam to dali v podzavest. Raje bi se organizirali in šli na kratke izlete, se smejali in naužili svežega zraka. Ne sedaj, če imaš čas, bereš zdravstvene knjige, gledaš žalostne filme kako je nekoga presenetila bolezen kot je rak in potem se čudimo, da smo zamorjeni. Res je, da je danes zdravstvo tako napredovalo, da pozdravijo hude bolezni, preveč pa nas obremenjujejo z tem, da moramo vse pravočasno ugotoviti, kajti pravočasno ugotovljen rak je še ozdravljiv, ravno zato jaz paničarim, ko me kaj boli več dni. Takoj mislim, da potrebujem zdravnika, da mi pregleda kri in vodo in me da na slikanje, da ne bi slučajno bil kje rak, tako daleč smo prišli.

Bolj sproščeno bi morali živeti ni ne bi smeli poslušati poročil, ker nas danes nič ne naučijo, samo prestrašijo.