Paragliding je zame dolgo obstajal kot ideja. Nekaj, kar vidiš na fotografijah ali z daljave in si misliš, da je lepo, a verjetno ni zate. Dokler ne pride trenutek, ko se znajdeš na robu pobočja, s padalom v rokah, in ugotoviš, da te ne žene adrenalin, ampak nenavadna tišina.
Prvi koraki so presenetljivo preprosti. Ni dramatičnega skoka, ni sunkov. Je tek, veter in občutek, da te nekaj nežno dvigne. Ko se odlepiš od tal, izgine večina misli. Ostane samo prostor. Paragliding te ne potisne, te povabi. In ko enkrat lebdiš, razumeš, zakaj ljudje govorijo o svobodi, ne o hitrosti.
Zanimivo je, kako se spremeni pogled na pokrajino. Hribi niso več ovira, ampak linije. Hiše niso cilji, ampak točke. Paragliding ti pokaže razdalje drugače, bolj mehko. Čas se raztegne, dihanje se umiri. Ni potrebe po nadzoru vsake sekunde, dovolj je, da si prisoten.
Tudi strah se obnaša drugače. Ne izgine, ampak se umakne v ozadje. Postane pozornost. Spoštovanje razmer, poslušanje vetra, zavedanje telesa. Paragliding ni izzivanje narave, ampak sodelovanje z njo. In ko to sprejmeš, se napetost raztopi.
Po pristanku ni evforije v klasičnem smislu. Je tiha jasnost. Občutek, da si bil nekje, kjer ni bilo prostora za odvečne misli. Paragliding tako ni pobeg od realnosti, ampak redek trenutek, ko se z njo ujameš v popolnem ravnotežju.
Sčasoma sem ugotovila, da paragliding pusti sled tudi po tistem, ko si spet na tleh. Ne v telesu, ampak v načinu razmišljanja. Stvari, ki so se prej zdele velike, se skrčijo. Odločitve postanejo jasnejše, reakcije počasnejše. Kot da si za kratek čas videl širšo sliko in se del tega pogleda prenese v vsakdan.
Opazila sem tudi, kako močno izostri zaupanje. Vase, v opremo, v ljudi, ki so s tabo. Brez tega ne gre. Paragliding te nauči, da nadzora nimaš nad vsem, a imaš vpliv nad tem, kako se odzoveš. In ko to izkusiš v zraku, se ta lekcija presenetljivo dobro obnese tudi na tleh.
Ni nekaj, kar bi želela početi vsak dan. Prav zaradi tega ostane posebno. Paragliding ni navada, je izkušnja. In ravno zato jo nosiš s seboj še dolgo po tem, ko se padalo zloži in hrup sveta spet pride bližje.